• slider
  • home_slider2
  • home_slider3
  • home_slider2

MI O NAS - NAŠA ZGODBA


Jeseni leta 2005 smo se odločili, da se naši družini pridruži nov član, in sicer mladiček pasme hovawart. Danes si življenja brez naših hovawartov ne predstavljamo.

Smo štiričlanska družina (Tanja, Smiljan, Tea in Aljaž), ki si je svoj raj na zemlji ustvarila v manjši vasici z imenom Potočna vas, na obrobju Novega mesta, prestolnice Dolenjske. Okoli hiše imamo velik vrt s travnikom in sadovnjakom, nekaj deset metrov od hiše, pa teče potok Bezgavec. Torej pravi raj za ljudi in živali.

Jeseni leta 2005 smo se odločili, da kupimo psa pasme hovawart. Zbrali smo veliko podatkov o pasmi, tudi na srečanje kluba v Domžalah smo se odpravili, da si jih ogledamo, spoznamo njihov karakter in vidimo vse tri barvne različice. Pogovarjali smo se s slovenskimi vzreditelji in lastniki hovijev, da bi izvedeli čim več koristnih nasvetov in informacij. V prvi polovici leta 2006 naj bi v naš dom prišla črno-rjava psička. Tu pa se je zapletlo. Tisto pomlad v Sloveniji ni bilo nobenega legla hovijev, zato smo se odločili, da poskusimo srečo čez mejo. Kontaktirali smo v avstrijskem klubu za hovawarte gospo Christine Weingartner. Dala nam je naslove treh vzrediteljev, ki so pričakovali legla. Pri prvem so bili mladički že vsi oddani, pri drugem pa se je skotila le ena psička, ki je že imela lastnika. In zakaj že pravijo, da drži pregovor v tretje gre rado? Ja, pri nas se je že izkazalo, da pregovor ni privlečen za lase. Tako smo pri tretji vzrediteljici, gospe Moniki Kuschey, bili prvi, ki smo se zanimali za črno-rjavo samičko. Že takoj naslednji dan sva se z možem odpeljala v Avstrijo na obisk k vzrediteljici, da si ogledava bodočo mamico, ki je bila kak teden pred kotitvijo. Pot naju je peljala preko prelaza Jezersko v vasico Globasnica, kmalu za mejo. Gospa je imela velik ranč, saj se je ukvarjala tudi z vzrejo konj pasme Trakehner.

Pred vhodom na ranč naju je pričakala zelo glasna, razposajena in za bodočo mamico zelo gibčna psica Europa. Oči so nama obstale na njej, njena črna dlaka je blestela v sončni svetlobi. Kmalu smo se pogovarjali kakor stari prijatelji. Gospa nama je pokazala vso dokumentacijo o psički, opravljenem vzrejnem pregledu obeh staršev in začudena sva ugotovila, da je očka bodočih mladičkov nihče drug, kot Bellfast, mednarodni šampion nemškega porekla, ki živi v Sloveniji. Ko sva odhajala, nama je gospa obljubila, da takoj, ko bo kaj novega, pokliče. V nedeljo, 11. junija, je zazvonil telefon. Klicala je Monika. Vsa vesela nam je sporočila: Otroci so tu! Europa je skotila 9 zdravih, krepkih mladičkov, 4 psičke in 5 psov. Vsi so črno-rjavi. In tako je v naš dom zakorakala Alessa vom Trakehnergestuet. Čeprav na začetku nismo imeli namena hoditi na razstave in z Alesso opraviti vzrejnega pregleda, nas je "hovi svet" zelo pritegnil in udeleževanje dogodkov je postalo nekaj vsakdanjega. Leta 2008 smo pri FCI registrirali psarno z imenom ex Horto Albo. Alessa je leta 2010 skotila svoje prvo leglo, v katerem je bilo 9 mladičkov.

Ko je Alessa dopolnila 6 let, smo se odločili, da dobi pasjo družbo. Po šestih letih življenja s hovawartom že kar nekaj vemo o pasmi, zato je bila prava izbira še toliko težja. Vsak mesec smo pregledovali napovedana legla v tujini, saj smo želeli za pasmo storiti nekaj dobrega in v Slovenijo pripeljati psičko, ki ima zdrave ter karakterno stabilne prednike. Pred nekaj leti sva z možem preživela lep teden pri družini Grawunder v mestu Großräschen blizu Cottbusa v Nemčiji, kamor smo na paritev k njihovemu plemenjaku peljali našo Alesso.

Njihova takrat komaj enoletna psička Danja je na naju naredila prav poseben vtis. Lothar in Erika imata registrirano psarno z imenom vom Ilsesee. Po paritvi z avstrijskim plemenjakom Byte Wächter der Zukunft je Danja pričakovala svoje prvo leglo. Vse se je odvijalo po načrtih, skotila je 7 samcev in 5 samic. Naše zanimanje za samičko jih je seveda razveselilo. Gospa Heidi Dickfeld je leglo dvakrat pregledala, podala opise in nato smo z Lotharjevo pomočjo izbrali našo malo princeso z imenom Avera vom Ilsesee. Začenja se novo poglavje v našem »hovi« svetu, navajanje Alesse in nas na novega člana. Pa saj ste že vse to dali čez, boste rekli, a verjamite nam, veliko je novega, vsak mali nadobudnež ima svoje »fore«. V kaj bo zrasla in kako se bo razvijala naša mala Avera, bo pokazal čas. Kdo ve, pustimo se presenetiti.

No, lahko bi napisali da smo bili res presenečni. Med odraščanjem Avere smo ugotovili, da psički nista zrastla dva zoba, kar seveda pomeni, da za vzrejo ni primerna. Pri 15. mesecih smo slikali kolke (HD B), pri treh letih pa je bilo s testom potrjeno nepravilno delovanje njene ščitnice - vsakodnevno potrebuje zdravila, do konca svojega življenja (znake, zančilne za nezadostno delovanje si lahko preberete tukaj. Kljub vsem zdravstevnim težavam pa ima najbolj prisrčen karakter in je idealna družinska psička.

Želja po še eni psički je bila že nekaj časa, vendar kot pravijo, je na dobre stvari včasih potrebno malo počakati. Prepričani smo tudi bili, da kakšne velike razlike med dvemi ali tremi hovawarti v hiši pač ne bo. Alessa je bila že od nekdaj nezainterestirana za "nove člane", za Avero pa smo vedeli, da bo mladičko sprejela z največjim veseljem. Po dveh letih čakanja, se je 13.8.2016 v zgodnjih jutranjih urah v poljski psarni Enormous, pri vzrediteljici Anni Pieczyński, skotilo "O" leglo, in sicer 3 samčki in 3 samičke. Tea je dober teden dni pred njihovim dopolnjenim 8. tednom odletela v Varšavo, da izmed treh samičk izbere eno - v enem dnevu je namreč težko oceniti karakter, ki je pri izbiri zelo pomemben. V srce ji je najbolj sedla črna psička (Enormous Ocean Breeze, klicno Riva) in skupaj sta 8.10. prileteli na Brnik. Priznamo, da je izbira "črnuhice" presenetila nekaj družinskih članov, saj so pričakovali "še eno črnorjavo", a spremembe so včasih še kako dobrodošle.

V pričakovanju 8.10.2016, ko naj bi Tea in Riva pristali na Brniku, pa se je zdravstevno stanje Alesse nepričakovano tako močno poslabšalo, da ji kljub izredni veterinarski oskrbi ni bilo več pomoči. 5.10.2016 smo se morali posloviti od naše prve hovawartke. Bila je nepozabna, čudovita in ljubeča družinska članica, ki je ne bomo nikoli pozabili. Ravno zaradi tega dogodka, je bila Riva še toliko bolj pričakovana.

Riva in Avera sta se ujeli zelo dobro, Avera je z njo tako potrpežljiva, da smo včasih resnično presenečeni. Veliko nam pomeni, da se tako lepo razumeta. Mala Riva pa je zelo prijetna psička, karakterno izredno prijazna in odprta do ljudi ter zelo učljiva. Šolo za mladičke je pri še ne dopolnjenih 4. mesecih že uspešno zaključila. V našem domu tako ponovno kraljujeta dve hovawartki, ki nam redno polepšata dneve.

Zakaj ime ex Horto Albo


Novo mesto je poznano po številnih arheoloških najdbah. Eno takih najdišč se nahaja na zemlji mojih prednikov. V letih 1973 in 1977 so arheologi naleteli na nekropolo na Beletovem vrtu. Izkopanih je bilo preko 300 rimskih grobov, v njih pa je bilo najdenih največ lepih glinenih posod, zelo različnih oblik, kovinskih fibul in orožja. Vse najdene predmete, teh je kar 1429, je moč videti razstavljene v Dolenjskem muzeju v Novem mestu in v Narodnem muzeju v Ljubljani. Najdišče so poimenovali po našem priimku Beletov vrt ali v Latinščini HORTO ALBO.

Copyrights © Psarna ex Horto Albo. Vse pravice pridržane.