V naši psarni želimo vzrejati zdrave in karakterno stabilne ter prijazne hovawarte, ki bodo svojim lastnikom v veliko veselje in ponos. Paritve smo in bomo tudi v bodoče skrbno načrtovali. Pri izbiri samčka veliko pozornost namenjamo zdravju in karakterju, oddaljenost samčka od našega doma pa pri iskanju ne igra pomembne vloge (četudi to pomeni več sto, ali celo tisoč kilometrov poti).

V času brejosti ima bodoča mamica prilagojeno prehrano, aktivnosti in redne preglede pri veterinarju. Mladički se skotijo v sobi, ki je v tistem času namenjena samo njim. Že pred kotitvijo poskrbimo za ustrezno čistočo, kotilnico, brisačke, tehtnico ter ostale pripomočke, ki jih med kotitvijo potrebujemo. Psička med kotitvijo ni nikoli sama, saj ničesar ne želimo prepuščati naključju.

V dveh mesecih, ki jih običajno mladički preživijo pri mami, se z njimi zelo veliko ukvarjamo, saj je za hovawarta v prvih tednih življenja to zelo pomembno. Hovawart je po naravi čuvaj in nekje globoko v genih ima zapisano, da se tujcem ne zaupa. Zato nujno potrebuje stik z ljudmi in dobro zgodnjo socializacijo, če želimo, da bo kot odrasel pes bil tudi odličen družinski sopotnik. Mladički tako živijo z nami v hiši, zato so vajeni zvokov sesalca, televizije, zvonca... Kasneje (odvisno od vremena) imajo redne izhode na vrt, kjer posebaj za njih postavimo "igrišče" - tunele, manjše gugalnice, bazenček, bazen z žogicami, razne igračke... Tu si dajo duška, se igrajo in raziskujejo. Blizu nas je cesta in železnica, tako jih ropot avtomobilov in vlaka kasneje nič ne moti. Nekaj kilometrov od nas je tudi športno letališče in zvok manjših letal se do nas kar dobro sliši. Obiske začnemo sprejemati od 4. tedna dalje. Trudimo se, da jih obišče čim več ljudi, da spoznajo tuje vonjave, otroke, druge glasove. Mladiče hranimo s kvalitetno in raznoliko hrano, meso, briketi, ribe, sadje… vajeni so otrok in živali (mačke, koze, konji) V starosti 7. tednov jih začnemo voziti z avtom na krajše izlete, da spoznajo novo okolje in zvok avtomobila.

Mladički so vsi veterinarsko pregledani, 4x razglisteni, cepljeni in čipirani, vsi imajo rodovnik in potni list. Poleg tega vsak mladiček prejme svojo mapo, v kateri so vsi dokumenti staršev, ter vse fotografije iz legla. Ker se trudimo vzrejati čim bolj zdrave hovawarte, za doseganje tega potrebujemo o mladičih iz določene paritvene kombinacije tudi informacije o zdravju - dobrodošlo je slikanje kolkov ter ostali zdravstevni testi. Ko mladički odidejo v nov dom, ostanemo z lastniki v kontaktu, jim pomagamo in svetujemo pri vzgoji, hrani, šolanju, razstavljanju… Želimo si lastnike, ki bodo s svojimi kosmatinci delali, jih šolali in se veliko ukvarjali z njimi, jim nudili polno veterinarsko oskrbo in jih sprejemali kot družinske člane. Tak hovawart je zadovoljen hovawart in z njim je seveda zadovoljen tudi lastnik.

Z vsemi bodočimi lastniki (in tudi s tistimi, ki to niso in nikoli ne bodo a vseeno v želji za psom pridejo pogledati mladičke – tudi to je del vzreje, zavrniti kupca za katerega meniš, da hovawart morda pa le ni prava pasma za njih) se pogovorimo, jim zastavimo mnogo vprašanj, saj želimo da naši mladiči živijo skupaj s svojimi ljudmi in ne prepuščeni sami sebi, ter zaprti v pesjak. Nekje sem nekoč prebrala stavek: Osamljen in zapuščen hovawart je mrtev hovawart. To drži kot pribito. Novim lastnikom pomagamo pri izbiri mladiča v leglu, tako da kar se da dobro uskladimo karakter psa z družino. Takšen sistem izbiranja mladička se je že v prvem leglu izkazal za pravilnega.